Ko sem začel svojo prvo službo v pisarni, sem mislil, da je najpomembnejše, da čim prej opravim z nalogami in da se držim rokov. Kar nekaj časa pa mi je vzelo, da sem ugotovil, da naloge niso vse. Kar res šteje, je poslovna komunikacija. Kako poveš stvari, kako poslušaš druge, kako se dogovarjaš in kako rešuješ nesporazume.
Na začetku sem delal napake. Pisal sem preveč suhoparne maile ali pa odgovarjal prehitro, brez premisleka. Šele z izkušnjami sem se naučil, da ton, izbira besed in način, kako se odzoveš na druge, močno vplivajo na to, kako te sodelavci in stranke dojemajo.
Danes vem, da je poslovna komunikacija osnova za dober tim, za uspešne projekte in predvsem za zaupanje. Ne gre le za to, da znaš jasno povedati, kaj potrebuješ, gre tudi za to, da znaš slišati, kaj potrebujejo drugi. In ko to enkrat razumeš, vidiš, da je uspeh pogosto odvisen prav od teh mehkih, a ključnih veščin.
Ena največjih lekcij, ki sem jih dobil skozi leta, je, da poslovna komunikacija ni nekaj, kar se naučiš enkrat in obvladaš za vedno. Je veščina, ki jo nenehno razvijaš. Odvisna je od sogovornika, od konteksta, od trenutka. S šefom govoriš drugače kot s sodelavcem, drugače z dolgoročnim partnerjem in spet drugače z novim kupcem.
Veliko mi je pomagal tudi trening asertivne komunikacije. Ugotovil sem, da ni treba biti ne pretirano prijazen ne agresiven. Dovolj je, da znaš jasno in spoštljivo izraziti svoje mnenje ali mejo. In kar je najpomembneje: poslovna komunikacija se ne začne z govorjenjem, ampak s poslušanjem. Ko znaš res slišati drugega, se izogneš večini nesporazumov.
V digitalnem svetu, kjer večino stvari uredimo po e-pošti ali klepetu, je ton težko ujeti. Zato vedno preverim, kako bo nekdo moje sporočilo lahko razumel. En stavek lahko zveni bodisi strokovno bodisi hladno, razlika je v podrobnostih. In prav zato je poslovna komunikacija eden najbolj spregledanih, a najmočnejših temeljev profesionalnega uspeha.…