Nekaj časa nazaj sem lahko prvič sam videl, da naglavna svetilka ni nekaj, kar ti ne pride nikoli prav. To sem si namreč kar nekaj časa mislil, saj nisem videl kakšne smiselne uporabe za tovrstne svetilke. A nato smo se s prijatelji odpravili na nočni pohod v hribe, na katerem mi je bilo še kako žal, da s seboj nisem vzel kakšne naglavne svetilke.

Na ta pohod smo se odpravili po priporočilu prijatelja. Rekel je, da je to ena izmed najlepših reči, ki jih lahko dosežeš, zaradi razgledov, ki te čakajo na cilju. Plan je bil torej ta, da bi se že okoli tretje ure zjutraj odpravili na pot, tako da bi na cilj prispeli ravno ob sončnem vzhodu. Razgled nad tem, kako se sonce dviguje nad dolino pa je res nekaj neverjetnega, tako da smo bili takoj vsi za. 

Ko pa smo začeli s hojo, sem hitro videl, da imajo tisti bolj izkušeni prijatelji na glavi naglavno svetilko. Na začetku nisem čisto razumel zakaj, vendar sem hitro videl, kako mi gre na živce moja ročna svetilka. V tistem trenutku sem si res želel, da bi bila tudi na moji glavi naglavna svetilka. Ta je namreč osvetlila točno tisti del poti, kamor si gledal. Jaz pa sem moral z roko usmerjati ročno svetilko, ter tako tudi nikoli nisem imel prostih rok. 

Kljub temu je bil pohod seveda uspešen, vendar sem se naučil pomembne lekcije. Na naslednjem tovrstnem pohodu, bo del moje opreme zagotovo tudi naglavna svetilka. Pohod mi je bil namreč zelo všeč, zaradi česar smo se kar dogovorili, da bomo kaj takšnega še parkrat ponovili. Tisti razgled, ko vidiš sončni vzhod v gorah pa je nekaj, česar se z besedami sploh ne da opisati. Zaradi tega sem v tem zelo užival in že komaj čakam naslednji takšen izlet, oziroma pohod.