DOBRODELNA ŠKISOVA

Škisova tržnica vsako leto sodelujo z različnimi dobrodelnimi organizacijami, ki pomagajo ljudem v stiski. Letos smo skupaj v sodelovanje stopili s Fundacijo študentski tolar, ki skrbi za socialno ogrožene študente.

Osnovni namen Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom, ki so se zaradi različnih dogodkov znašli v socialni stiski. Z različnimi oblikami pomoči želijo reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov. V svoje programe primarno vključujejo študente 29 visokošolskih ali višješolskih zavodov, ki spadajo pod ŠOU v Ljubljani, ne glede na državljanstvo, a nekatere programe (kot bo predstavljalo tudi sodelovanje med Zvezo ŠKIS in fundacijo) namenjajo tudi širši študentski publiki v Sloveniji. V splošnem se ocenjuje, da je socialno ogrožena petina vseh študentov v Sloveniji, posledice koronavirusa pa so žal te stiske še občutno povečale. Tako na področju ekonomskega in socialnega položaja, kot duševnega in drugega zdravja ter dostopnosti študija.

Konec maja se je zaključila 24. Škisova tržnica, v sklopu katere sta Zveza ŠKIS in Fundacija študentski tolar s pomočjo javnosti in partnerjev zbrali 20.000 € za socialno ogrožene študente, ki pomoč najbolj potrebujejo. V luči sodelovanja s Škisovo tržnico je Fundacija Študentski tolar že objavlja poziv za nepovratne denarne pomoči študentom v stiski v skupni višini 20.000 €.

 

Denarne pomoči so namenjene študentkam in študentom, ki študirajo v Sloveniji, ali Slovencem, ki študirajo v tujini, in so se zaradi epidemije znašli na položaju materialne ogroženosti. Z  denarnimi pomočmi v višini po 200 ali 300 € želijo študentkam in študentom olajšati njihovo stisko, ki je nastala kot posledica epidemije. Študentje se lahko na poziv prijavijo najkasneje do 31. avgusta, na vloge študentov pa bodo odgovarjali sproti.

 

 

Damjan Vinko, predsednik Fundacije Študentski tolar: »Z novim pozivom denarnih pomoči želimo na Fundaciji Študentski tolar in Škisovi tržnici prispevati k reševanju trenutnih socialnih ali drugih stisk študentov, ki so se zaradi posledic epidemije še poslabšale. Ker bomo na vloge študentov odgovarjali sproti, pozivam študente, naj nam svoje vloge pošljejo čim prej.«

 

Denarna pomoč bo razdeljena med 80 in 100 študenti, ki bodo poslali izpolnjeno vlogo.

 

Tomaž Kozovinc, vodja Škisove tržnice: »20-tisočkrat hvala vsakemu, ki je z nakupom vstopnice podprl dobrodelnost in festivalno dogajanje! S skupnim pozivom Škisove tržnice in Fundacije Študentski tolar želimo stisko olajšati vsaj nekaterim študentom, ki našo pomoč najbolj potrebujejo.

 

Podrobnejša navodila so objavljena na spletni strani www.studentski-tolar.si. Za več informacij se lahko študentje obrnejo na Fundacijo Študentski tolar preko elektronskega naslova info@studentski-tolar.si.

 

 

Za pomoč študentom v stiski pa se moramo še posebej zahvaliti študentskim klubom, ki so podprli dobrodelno akcijo Škisove tržnice:

  • Študentski klub GROŠ
  • Notranjski študentski klub
  • Klub študentov Dravinjske doline
  • Študentski klub Slovenskih goric
  • Študentski klub Žalec
  • Klub jeseniških študentov
  • Klub študentov Ilirska Bistrica
  • Klub zamejskih študentov
  • Laški akademski klub
  • Klub študentov Slovenska Bistrica
  • Študentski klub Kamnik
  • Klub zgornjesavinjskih študentov
  • Klub študentov Lendava
  • Klub tržiških študentov
  • Ribniški študentski klub
  • Klub študentov občin Postojna in Pivka
  • Klub goriških študentov
  • Šaleški študentski klub
  • Klub litijskih in šmarskih študentov
  • ŠKLAB-Klub zasavskih študentov
  • Klub izolskih študentov in dijakov
  • Klub posavskih študentov
  • Klub vrhniških študentov
  • Študentsko-mladinski Klub Klinka
  • Klub B – Klub trboveljskih študentov
  • Klub žirovskih študentov
  • Klub logaških študentov
  • Študentski klub Mladih Šentjur
  • Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca
  • Klub ajdovskih študentov in dijakov
  • Klub ptujskih študentov
  • Društvo novomeških študentov
  • Klub radovljiških študentov
  • Klub študentov Sežana
  • Študentski klub Sevnica
  • Klub študentov občine Koper
  • Društvo študentov Brežice
  • Klub tolminskih študentov
  • Klub kočevskih študentov
  • Klub študentov občine Piran
  • Klub študentov občine Celje
  • Klub škofjeloških študentov
  • Klub mariborskih študentov
  • Klub študentov Poljanske Doline
  • Klub koroških študentov
  • Klub belokranjskih študentov

ZGODBE ŠTUDENTOV

 

 

Moje ime je D in sem študentka medicine. Ko sem prišla v Slovenijo študirat, nisem govorila slovenskega jezika. Medicina je vedno bila moja prva izbira. Na začetku sem se trudila učiti slovenščine, da bi lahko nadaljevala s študijem. Uspelo mi je učenje jezika ob pomoči Fundacije Študentski tolar, ker sem lahko obiskovala tečaj po subvencionirani ceni. Nato sem izpite lahko opravljala sproti kot moji kolegi. Kasneje sem se znašla v velikih finančnih težavah in financiranjem svojega študija in življenja v Sloveniji. 

Moji starši so brezposelni, živijo na vasi, kjer imamo domače živali. Niti sama ne vem, kako smo lahko živeli, ampak vem, da nam je bilo v večini težko. Oče je od vojne hudo poškodovan, med vojno je prestal 4 operacije. Vojna je pustila na nas tudi psihične težave. Po finančni recesiji je veliko podjetij šlo v stečaj in starša sta takrat ostala brez služb. Dela ne najdeta, saj sta zraven zdravstvenih težav nezaposljiva tudi zato, ker imata končano samo osnovno šolo. Ko so bili mladi, niso imeli urejenih odnosov v družini, bila je težka situacija in ostali so brez srednje šole. Svoj študij financiram sama z delom preko študentskega servisa. Tudi vse stroške, kot so stanovanje, hrana, prevoz, stroške na fakulteti plačujem sama. Drugih prihodkov nimam. Zaradi epidemije sem bila vsaj 4 mesece brez dela in prihodkov, zato sem si poiskala delo drugje. Tudi tukaj je bil problem, saj smo študentje delali malo. Ker sem tuja študentka, nisem imela pravice do vladne denarne pomoči študentom. Ne vem več, kako bom naprej, saj se vsak dan učim in delam, kolikor lahko. Doma nisem bila že več kot leto dni. Denarja mi vedno zmanjka. Če bi dobila vašo pomoč, bi ves denar porabila za plačevanje najemnine.

Upam, da sem v opisu pokazala, da sem res v stiski in bom neizmerno hvaležna pomoči.

-D

 

Sem M, študent Univerze v Ljubljani, moje začasno prebivališče je v študentskem domu v Ljubljani. Poleg študija redno opravljam različna študentska dela. Z zasluženim denarjem in državno štipendijo si plačujem študentski dom, račun za telefon, LPP karto, prevoz v/iz Ljubljane, hrano, študijske potrebščine … Preživljam se sam, starši mi sploh ne morejo pomagati, občasno mi pomaga babi s pokojnino. Ker so tudi starši v finančni stiski, mi svetujejo, da se čim prej zaposlim, sam pa si želim dokončati študij in se zaposliti v službi, ki me bo veselila. Preživljati morajo še brata, ki hodi v srednjo šolo. Vsa študentska delovna mesta so bila med epidemijo zaprta, ukinili so mi tudi dežurstvo v študentskem domu, ki je predstavljal dodaten zaslužek in tako sem brez prilivov ostal več kot 4 mesece. Ko so zaprli študentski dom, sem se mogel vrniti nazaj domov, kar me je psihično bremenilo. Vse prihranke sem porabil že do drugega vala, tako da sem si denar mogel večkrat izposoditi. Mislil sem, da bo po spomladi boljše, vendar so delodajalci skrajšali urnike za študente in zmanjšali urno postavko. Za primerjavo; sedaj sem delal 16 ur v 3 mesecih, pred epidemijo pa sem imel več kot 16 ur do polovice enega meseca. Če bi prejel vašo pomoč, bi denar porabil za sprotne stroške, pomoč doma, nakup novih dioptrijskih očal ali popravilo računalnika.

-M

 

 

Sem L, prihajam iz ruralnega območja v Sloveniji in v Ljubljani študiram. Moja finančna stiska se je začela pred letom dni ob razglasitvi epidemije, saj sem zaradi nezmožnosti opravljanja študentskega dela, ostala brez prihodkov. Tudi moja starša sta bila na čakanju, oče se je med poletjem vrnil v službo, mama pa žal ni imela te sreče in je že skoraj leto dni doma. Do januarja sem stanovala v najemniškem stanovanju v Ljubljani, vendar sem se zaradi stroškov in izpada študentskega dela morala preseliti nazaj domov. To mi je predstavljalo stres, saj sem si res želela samostojno živeti od doma. Lani sem prejela vašo pomoč in bi se vam rada lepo zahvalila, saj ste mi s tem pomagali, da sem pokrila še 2 meseca najemnine. Sedaj nimam stroškov z najemnino, imam pa s prevozom, saj se večkrat tedensko vozim v Ljubljano na opravljanje prakse. Ne morem si privoščiti opravljanja vozniškega izpita, zato uporabljam vlak ali pa prevozi.org. Zraven tega so mi ostali fiksni stroški in pomoč staršem doma, ki se prav tako spopadata s finančno stisko in zraven mene preživljata še šoloobveznega brata. Ko so se odprle ustanove, sem delala preko študentskega servisa, nato pa sem zbolela za covid-19 in sem izgubila službo. Grozno in negotovo sem se počutila zaradi bolezni, zaradi težke situacije doma, zaradi neopravljanja študentskega dela, bila sem omejena le na domači kraj … Naslednjo službo sem si poiskala komaj konec marca, ki pa je tudi odvisna od vladnih ukrepov. Zaradi stiske, ki mi jo predstavljata finančna situacija, stres in skrbi, sem se februarja obrnila na pomoč k psihoterapevtki. Psihoterapija mi zelo pomaga in si želim terapije nadaljevati. Vašo pomoč bi porabila za plačevanje položnic in terapij.

-L

 

 

Študiram v Ljubljani. Najprej bi se vam rad zahvalil, da ste mi prejšnje leto prvič dodelili denarno pomoč v vrednosti 400 €, kar mi je zelo pomagalo v finančni stiski. Z denarjem sem si kupil računalnik, ki sem ga nujno potreboval za delo na fakulteti.

V letošnjem letu so zaprli in prodali lokal, kjer sem delal nazadnje in mi je zagotavljal finančno varnost. Predtem sva z mamo normalno shajala iz meseca v mesec. V priloženih bančnih izpiskih je razvidno, koliko sem delal prej in sedaj. Jasno je razvidno, kako velik vpliv je imela epidemija na mojo finančno situacijo. Z mamo sva prišla v hudo finančno stisko, saj sva vseeno morala plačevati položnice in hrano. Ker nisem imel dela, sem prodal nekaj oblačil. V zadnjih mesecih sva z mamo bila v fazi varčevanja, saj sva vedela, da bo aprila prišla na vrsto njena operacija noge in bo mama na bolniški vsaj 3 mesece. Prejemala bo 80 % plače, ki je že tako nizka.

Letos imam veliko stroška tudi s šolo, saj moram kupiti veliko potrebščin. Včasih se mi zdi, da profesorji mislijo, da imamo vsi denar in si lahko privoščimo vse stvari, tudi če jih uporabimo samo enkrat. Če se bo do konca leta situacija izboljšala, se bom zmogel udeležiti tudi terenskih vaj, ki znašajo 80 €.

Oba z mamo čakava, da se situacija s korono umiri, da bom lahko začel opravljati študentsko delo in prinesel domov tudi kaj denarja. Dokler se situacija ne izboljša pa se z veliko prošnjo obračam na vas in vas naprošam za denarno pomoč, za katero vam bova oba z mamo hvaležna. Vsak evro nama pomeni veliko.

 

In to je le nekaj zbranih zgodb študentov, ki potrebujejo našo pomoč. Zato vas še enkrat pozivamo k  nakupu dobrodelne vstopnice za Škisov koncert in s tem k doniranju v dobrodelni sklad za študente.